Postavitve družine
Darilo življenja si
Miša Šavor

Včasih se zgodi, da se prikrade v nas dvom. Včasih ostane kratek čas, včasih pa kar vztraja in vztraja. Ob tem prehodu v novo leto delim z vami zgodbo o izkušnji, ki si jo v trenutkih dvomov prikličem v spomin. Bilo je že kar dolgo nazaj, dobrih deset let, še malo več. Na delavnico postavitve družine je s partnerjem prišla kolegica, ki sva se poznali s povsem drugega področja. Skoraj ničesar osebnega nisem vedela o njej. Povedala sta, da si želita dati življenje naprej, a jim

Tokrat delim z vami minipostavitev, kako lahko starši podprete svojega otroka in sebe, kaj lahko naredite zanj in zase ob njegovih težavah. Ta minipostavitev je zgolj podpora za vas in otroka in ne more nadomestiti medicinske ali psihološke obravnave in zdravljenja. Posnela sem jo kot odgovor na vaša vprašanja o mojem mnenju, ali bi postavitev družine pomagala vašemu otroku pri njegovih težavah, in vsebuje osnovne elemente postavitve družine. Za začetek je dovolj, da naredimo

RECIMO GA SKUPAJ. Pogosto smo prepričani, da je ključ do spremembe, do lepših odnosov, do več zdravja, do več denarja, do lahkotnejšega življenja, v besedi "NE". 🤔 Veliko je govora o tem, kako se naučiti reči ne, kako "rezati" vezi z ljudmi, ki pritiskajo na naše rane, kako spremeniti dele svojega življenja ali pa kar vse za 180 stopinj. 😟 Pa je dejansko malo drugače. 🫢 Postavitev družine nam kaže, če želimo spremeniti kar koli, če želimo razgraditi boleče odnose, če želim

Ali je JA sebi v resnici NE drugemu?🤔 Kaj pa, če je ravno nasprotno, kot si predstavljamo? 😯 Kaj, če je JA sebi v resnici tudi JA drugemu? 😲 Predstava naše družbe je dvojnost: ja – ne, prav – narobe, pravilen – napačen. In naučeni smo, da če je na eni strani eno od zgornjega, je na drugi strani potem nasprotje. In včasih se zdi, kot da je beseda NE, predvsem NE drugim, postala bistvo osebne rasti in poti k sebi. 🥺 Kot da postajamo obsedeni z besedo NE in da je ta beseda b

Veš, da je »Ja.« v postavitvi družine najgloblji stavek moči? 🤔 V predprazničnih časih smo bombardirani s tem, da bi se morali počutiti dobro, da bi morali čutiti veselje, da je vse krasno in oh in sploh. Mi pa se ne počutimo vedno tako. In potem skušamo umetno, tudi s pretiranim nakupovanjem, izsiliti ta občutek. Ali pa gremo v čisti upor. Ne eno ne drugo nas ne opolnomoča. Lahko pa nekaj poskusimo, nekaj minimini. 😉 Trajanje? 5 sekund. Učinek? Neizmerljivo pozitiven. Po

Ne verjameš? Poskusi. 🙂 1. Na hitro usmeri pozornost na svoje počutje. Dve skundici sta dovolj. 2. Nato se nasmehni. Brez misli na kar koli. Samo nasmehni se. Če ti gre težko, glej rumenega smeška na sliki. 🙂 3. In zdaj spet poglej, kako se počutiš z nasmehom na obrazu. Ja, to je dovolj. Takšna je moč našega telesa. En sam nasmešek, četudi prisiljen, v hipu vsaj malenkost spremeni naše počutje, lahko pa tudi kar korenito. Nasmešek na obrazu, četudi prisiljen, spremeni ke

Včasih se zares zavemo svojega telesa šele, ko zbolimo ali se poškodujemo. Včasih pa niti takrat ne.   Žal o svojem telesu, četudi se po eni strani zdi drugače, vemo zelo malo. O tem, kaj telo nosi za nas, kaj vse zaznava, kako nas lahko podpre in mi njega.   Vprašajmo se ... Kakšen odnos imam do svojega telesa in kakšen odnos ima moje telo do mene? Zakaj zbolim, kaj je bolezen in kaj lahko naredim z njo? Kaj nosi moje telo, kako komunicira z mano in z drugimi in ali ima tudi

Moji mami je pešalo telo. V umu sem se že nekajkrat poslovila od nje. Zavedala sem se, da je vsak njen dan podarjen. In ko sem tako sedela ob njej, je prišel vzgib, vprašanje, kako pa je moje telo navezano na njeno telo - na telo, v katerem je nastalo, skozi katerega se je utelesila moja duša, na telo, ki mu je dalo življenje. Razmišljala sem, ali naša telesa pogrešajo telesa bližnjih, ko slednja umrejo. Zdi se naravno, da bi jih. Da na drugi ravni vedo več - da čutijo, kdaj

KAKO TO, DA V POSTAVITVI DRUŽINE NE UPORABLJAMO IZRAZOV »OPROSTI/ODPUSTI MI«? ALI PA »OPROSTIM/ODPUSTIM TI?« ODPUŠČANJE V NAŠI DRUŽBI JA VELJA ZA PLEMENITO. 🤔 👉Pa poglejmo izraz »oprosti mi«. Od koga z njim pričakujem premik? Ja, tako je. Ko nekomu rečem, naj mi oprosti, pričakujem, da se premakne on in da me s svojim »oproščanjem« odveže odgovornosti in posledic mojih dejanj. Toda v življenju tako kot v postavitvi družine se lahko vsak premakne samo sam. Tako kot jaz ne ž

Tudi za to ceno, ki je stala tebe in ki stane mene. Ko se celici združita v maminem telesu in dobim življenje, je njeno telo, ona, zame univerzum, življenje, vse, kar je. Za mojo dušo/bitje je portal, ki ji omogoča utelešenje v zemeljsko telo in zemeljsko izkušnjo. Ko se rodim, je ločitev od njenega telesa za moje telo, zame šok, travmatična izkušnja, ki je včasih ne prebolim. In prve mesece, celo dobro leto se doživljam zgolj skoznjo – če ona je, jaz sem. Če nje ni v moji b