Postavitve družine
Darilo življenja si
Miša Šavor

Moji mami je pešalo telo. V umu sem se že nekajkrat poslovila od nje. Zavedala sem se, da je vsak njen dan podarjen. In ko sem tako sedela ob njej, je prišel vzgib, vprašanje, kako pa je moje telo navezano na njeno telo - na telo, v katerem je nastalo, skozi katerega se je utelesila moja duša, na telo, ki mu je dalo življenje. Razmišljala sem, ali naša telesa pogrešajo telesa bližnjih, ko slednja umrejo. Zdi se naravno, da bi jih. Da na drugi ravni vedo več - da čutijo, kdaj

KAKO TO, DA V POSTAVITVI DRUŽINE NE UPORABLJAMO IZRAZOV »OPROSTI/ODPUSTI MI«? ALI PA »OPROSTIM/ODPUSTIM TI?« ODPUŠČANJE V NAŠI DRUŽBI JA VELJA ZA PLEMENITO. 🤔 👉Pa poglejmo izraz »oprosti mi«. Od koga z njim pričakujem premik? Ja, tako je. Ko nekomu rečem, naj mi oprosti, pričakujem, da se premakne on in da me s svojim »oproščanjem« odveže odgovornosti in posledic mojih dejanj. Toda v življenju tako kot v postavitvi družine se lahko vsak premakne samo sam. Tako kot jaz ne ž

Tudi za to ceno, ki je stala tebe in ki stane mene. Ko se celici združita v maminem telesu in dobim življenje, je njeno telo, ona, zame univerzum, življenje, vse, kar je. Za mojo dušo/bitje je portal, ki ji omogoča utelešenje v zemeljsko telo in zemeljsko izkušnjo. Ko se rodim, je ločitev od njenega telesa za moje telo, zame šok, travmatična izkušnja, ki je včasih ne prebolim. In prve mesece, celo dobro leto se doživljam zgolj skoznjo – če ona je, jaz sem. Če nje ni v moji b

Morda imamo sami izkušnjo, da smo nekoga globoko ljubili, in tudi on nas, pa je bilo v odnosu sčasoma veliko bolečine in na koncu odnos vseeno ni uspel.   Ker ljubezen za izpolnjujoč odnos ni dovolj.   Pomemben je način povezovanja. In tega smo se naučili, skopirali, prevzeli.   Vsak otrok ima že na celični ravni »vgrajeno« potrebo po tem, da se tista, ki sta mu dala življenje, v polnosti povežeta z njim – da ga v polnosti sprejmeta, negujeta in vidita, kako edinstven in drag

Tako, da … … se danes naučim nečesa o sebi.❤️ Da pogledam svoje jutro, ki morda spet ni šlo po načrtu in se – nasmehnem sebi. »Ja, pač ni šlo.«❤️ Da pomislim na zadnje nesoglasje v kakšnem odnosu, kjer mi ni uspelo zbrati moči in iskreno povedati, kaj čutim in mislim – si to osebo predstavljam pred sabo in ji povsem vse, kar mi roji po glavi. Z dopuščanjem, da zaradi svojih občutkov nisem slab človek. In z vedenjem, da mi pripada pravica čutiti, kar čutim. Če je drugemu všeč

oziroma vikend kontemplacija o soustvarjanju   Na podalpsko deželico se spušča večer, njeni ljudje se počasi umirjajo za počitek, nekateri gredo v nočno izmeno, 650.000 pa se jih pripravlja na vsakodnevno večerno skupinsko meditacijo.   Sproščeni in dovzetni za slike, občutke, sporočila pol ure soustvarjajo našo realnost. Občutek po meditaciji je subtilen, že dobro znan eksistenčni strah, zagrenjenost, svež spomin na strašne novice in prizore prebujajo obup, negotovost ob mis

Iz začaranega kroga, iz odnosov, situacij, iz prepričanj, vzorcev ... Eno je, ker se ne želim premakniti, saj sem prepričan oziroma prepričana, da imam v nekem odnosu ali situaciji, naj je še tako boleče zame, PRAV. In če imam prav, zakaj naj bi se potem premaknil, četudi samo notranje? Če sem prepričan, da ima drugi v katerem koli odnosu narobe in je odnos zato zame boleč, jaz pa imam prav, pričakujem, da se drugi spremeni. Čakam, utemeljujem, zahtevam, moledujem – naj se pr

Je denar v resnici denar in je služba v resnici služba?❤️ Je želja po denarju res želja po denarju? Je garanje za denar v resnici garanje za denar? Je pomanjkanje denarja res pomanjkanje denarja? Kako gre z denarjem tebi?❤️ In ko si odgovoriš na to vprašanje, recimo: "Garati moram za denar. Živim v občutku pomanjkanja denarja. Denarja imam dovolj, a me je vedno strah, da ga bo zmanjkalo. Želim si več denarja."❤️ Potem besedo denar zamenjaj z besedo MAMA.❤️ Ja, tako je. Tako

Prišla je, slišeči otrok gluhonemih staršev v gluhonemim neprijazni družbi. Veliko sta jo vzgajala stara starša, je bilo bolj "praktično". S tem pa je prevzela tudi njune sodbe. Njeno življenje mladega dekleta, ki stopa na svojo pot, je polno izzivov, odnos s staršema tudi. To, kar je čutila kot svoje poslanstvo, v tem, kar je želela početi v življenju, je čutila zavore, ovire. In je tako v svoji postavitvi družine stala pred njima, ki sta ji dala življenje, da jima bo poveda

"Miša, šivalni stroj sem kupil," je prišel klic okoli božiča. "Letos sem božična darila kar zašil." "Šivalni stroj? A si hodil kdaj na tečaj?" "Ne, nisem. Ampak čutim željo po ustvarjanju in mi je to padlo na pamet." "Ja, super," odgovarjam, medtem ko odvijam paket, ki mi ga je poslal za Božička, in obnemim ob čudovitih stvaritvah, ki ju je zašil: iz blaga in pene narejeni hiški in ovitku za knjigo za na plažo. Vau! Vau! In potem pred nekaj dnevi dobim sporočilo: "Ej, Miša, z