JA! TO! TO! TO SO POSTAVITVE DRUŽINE!

KO PRIDE SPOROČILO ... IN LAHKO REČEŠ SAMO:

"JA! TO! TO! TO SO POSTAVITVE DRUŽINE!

IN GLOBOK HVALA TEBI!"

"Draga Miša,

spet sem moral napisati ta mail. Pri meni je tako – prevečkrat sem si že rekel: »Saj bom drugič povedal. Saj bo še priložnost. Saj ni tako pomembno.« Tokrat ne želim, da bi ostalo neizrečeno.

Pomembno mi je, da ljudje vedo, ko delajo nekaj dobrega. V svetu, kjer je toliko kritik, ocenjevanja, tekmovanja in negativnosti, se mi zdi prav, da si vzamemo trenutek in povemo tudi hvala.

Miša, ti ne opravljaš zgolj dela. Ti imaš poslanstvo.

Že po prvi delavnici, ko sem imel postavitev svoje mame, sem odšel domov z občutkom, da sem doživel nekaj izjemnega. Od takrat se je moj pogled nanjo spremenil. Veliko stvari razumem drugače, z več lahkotnosti in manj obsojanja. Pravzaprav sem začel drugače gledati tudi na ljudi okoli sebe. Vsak nosi svoj nahrbtnik, svoje zgodbe in svoje rane.

Ko sem prvič prišel na delavnico, sem bil nekoliko skeptičen. Popolnoma nič nisem razumel, kar se dogaja, in marsikaj mi ni bilo logično. Po tej soboti pa sem ostal brez besed.

Odločil sem se, da se ne bom trudil vsega razumeti z umom. Preprosto sem se prepustil procesu in zaupal občutkom. Danes mislim, da je bilo to najboljše, kar sem lahko naredil.

V eni od postavitev kjer sem predstavljal očeta... Takrat sem doživel nekaj, česar ne znam zares opisati. V nekem trenutku je morala "hči", ki je bila močno povezana z očetom, narediti korak naprej v življenje in se obrniti proti svojemu partnerju... In takrat me je zadelo. Dobro veš, da me je fizično stisnilo v prsih in v grlu. Dobesedno mi je vzelo sapo. Nisem razmišljal, nisem igral vloge, nisem poskušal ničesar ustvariti. Preprosto se je zgodilo. Imel sem občutek, kot da sem zgolj telo, brez svojih običajnih misli in občutkov, kot da skozi mene teče nekaj, kar ni moje.

To je bil eden najbolj nenavadnih in hkrati najbolj resničnih trenutkov, kar sem jih doživel.

...

Resnično sem hvaležen za to izkušnjo. Hvaležen sem svoji ženi, da je vztrajala in me spodbudila, da sem si dovolil priti že prvič. Niti za trenutek mi ni žal. Veš, nekaj je brati in prebirati knjige, dostikrat knjige, ki so zgolj "komercialno napisane", nič pa se ne more primerjati s tem, kar se lahko dobi na tvojih delavnicah, to je neprecenljivo!

Najlepše pri vsem pa je spoznanje, da lahko človek raste in se spreminja tudi takrat, ko v postavitvi sploh ni njegova zgodba. Že kot opazovalec ali predstavnik lahko prejmeš nekaj zase. Lahko postaneš bolj razumevajoč, bolj odprt in bolj povezan z življenjem.

Če sem s svojo prisotnostjo ali vlogo kakorkoli pomagal komu drugemu, sem še toliko bolj vesel.

Z veseljem pridem ponovno. Ne zato, ker bi iskal odgovore na vsa vprašanja, ampak zato, ker v vsaki postavitvi najdem nekaj zase. In če po takšnem dnevu odidem domov vsaj za odtenek boljši človek, potem je to darilo, ki ga težko ovrednotim.

Hvala za tvojo predanost, srčnost in za prostor, ki ga ustvarjaš.

Iz srca hvala."

Ko služimo sebi, služimo drugim.

Ko služimo drugim, služimo sebi.

Vsi skupaj pa smo v službi življenja.

In hvala, da sta prišla.

Hvala vsem, da pridete vedno znova.❤️

Se vas veselim.

Velik objem vsem. ❤️

Miša

Postavitev družine Darilo življenja si, Miša Šavor

Pogled iz jurte v čudovito naravo