

ALI TUDI TELO ŽALUJE?
Moji mami peša telo. Zdi se, kot da se počasi poslavlja. V umu sem se že nekajkrat poslovila od nje. Že nekaj časa se zavedam, da je vsak njen dan podarjen. Nekoč besed polna srečanja, naj si bo navdihujočih debat ali pa manj navdihujočih prepirov, so zdaj bolj v tišini. Preprost stavek z moje strani, kakšna zamomljana beseda z njene. In ko sem danes sedela ob njej, je prišel vzgib, vprašanje, kako pa je moje telo navezano na njeno telo - na telo, v katerem je nastalo, kako j


PIŠETE MI ...
Po zadnjih močnih in čudovitih delavnicah sem ob sporočilih udeleženk in udeležencev o spremembah, ki se dogajajo po postavitvah, vsakič...


OBILJE NI KOLIČINA, TEMVEČ OBČUTEK
Zakaj nekateri, ki v naših očeh nimajo veliko, vseeno dajejo? In drugi, ki imajo v naših očeh veliko, ne morejo dati in se trudijo imeti...






