OBILJE NI KOLIČINA, TEMVEČ OBČUTEK

Zakaj nekateri, ki v naših očeh nimajo veliko, vseeno dajejo?

In drugi, ki imajo v naših očeh veliko, ne morejo dati in se trudijo imeti še več, včasih tudi za vsako ceno?

️KER OBILJE NI KOLIČINA, TEMVEČ OBČUTEK.

Ko imamo občutek obilja, ko čutimo, da imamo veliko, dajemo.

Toda ta občutek nima nič z materialno količino.

Ta občutek je posledica povezanosti, občutka povezanosti, sprejetosti, svoje vrednosti. Ti občutki nas polnijo na vseh ravneh, tako v umu kot v čutenju, da čutimo, da imamo dovolj, da smo dovolj.

Da smo darilo življenja in da nas življenje obdaruje s sabo.

Ko se polnimo pri izviru življenja in čutimo, da nas življenje podpira.

Če je naš um od nekdaj vajen misliti, da nam nekaj manjka, če nismo dobili občutka obilja, občutka, da smo in imamo dovolj, in želimo to spremeniti, moramo um priučiti drugačnih pogledov in prepričanj, vreči ga moramo na finto, da lahko začutimo obilje.

Občutka obilja ne bomo našli v denarnici ali na svojem trrju.

Načinov je toliko, kolikor je nas ljudi na Zemlji.

Jaz se ga učim v gozdu, ko najdem več jagod, kot jih lahko pojem. Učim se ga na vrtu (takole sem včasih spraševala: "Mami, od kod pride ves ta krompir, če pa smo dali v zemljo samo enega?"), tudi na svojem balkonskem vrtičku, ko opazujem, kako mi mati narava daje sama od sebe. Učim se ga pri drugih ljudeh, ki živijo drugače od mene in od ljudi, ki so videli mnogo več sveta od mene.

In vedno brez izjeme hodi občutek obilja z roko v roki z drugim občutkom,

ki se rodi sočasno - z občutkom HVALEŽNOSTI.

Kdo ve, morda pride ta celo nanosekundo prej.

O tem pa kdaj drugič.

Kakšno darilo je življenje meni in kakšno darilo sem življenju jaz?

Miša