DVOREZNI MEČ ODPUŠČANJA #minipostavitev

KAKO TO, DA V POSTAVITVI DRUŽINE NE UPORABLJAMO IZRAZOV »OPROSTI/ODPUSTI MI«?

ALI PA »OPROSTIM/ODPUSTIM TI?«

ODPUŠČANJE V NAŠI DRUŽBI JA VELJA ZA PLEMENITO. 🤔

👉Pa poglejmo izraz »oprosti mi«.

Od koga z njim pričakujem premik?

Ja, tako je. Ko nekomu rečem, naj mi oprosti, pričakujem, da se premakne on in da me s svojim »oproščanjem« odveže odgovornosti in posledic mojih dejanj.

Toda v življenju tako kot v postavitvi družine se lahko vsak premakne samo sam.

Tako kot jaz ne želim, da me »premikajo« drugi oziroma da mi govorijo, kaj naj čutim, mislim, kaj je bolje ali prav zame, enako velja, da tudi drugi ne mara tega in gre notranje v upor.

Kar poglejmo, kako se počutimo, ko nas nekdo s svojim dejanjem prizadene in nas potem prosi, da mu oprostimo ali odpustimo.

In namesto da bi »odpuščanje« osebi povezalo, če pogledamo vase, opazimo, da je ravno nasprotno, da nastane malo večja razdalja.

👉Kaj pa »oprostim ti«? Tukaj se ja premikam sam. Zakaj to ne bi bilo plemenito?

V resnici »oprostim ti« pomeni »kriv si«.

S tem domnevno »plemenitim« dejanjem se postavim nad drugega, v pozicijo boljše osebe.

»Ker sem boljši kot ti, ti oprostim.«

S tem drugemu odvzamem možnost, da sprejme odgovornost za svoje dejanje in namesto, da bi postal odnos boljši, z več bližine, nastane več razdalje, od-pustim ga, postavim eno od »opek« med sebe in drugega in z njo »obtežim« odnos.

»Odpuščanje« je začetek konca odnosa ali vsaj bližine.

👉Odpuščanje in oproščanje je namreč v nasprotju z redom sprejemanja in dajanja v odnosih.

👉Ja, kaj pa potem lahko rečem oziroma naredim?

👉Namesto »oprosti/odpusti mi« rečem: »Žal mi je. Nisem znala drugače. Zdaj sprejmem odgovornost in posledice svojih dejanj.«

S tem vsi premiki ostanejo pri meni.

In k moji odgovornosti sodi tudi, da drugemu brez sodb dovolim, da gre skozi svoje procese zaradi bolečine, ki sem mu jo povzročila in da se tudi umakne, če to potrebuje.

👉In s čim lahko nadomestim »odpuščanje«?

Edino pravo odpuščanje je POZABITI.

Toda to je proces, ki si ga moram dovoliti. In začnem ga z besedami: »Zdaj sprejmem svoj del odgovornosti za to, kar je šlo med nama narobe, in tebi pustim tvoj del.«

S takšnimi premiki pustimo odnosu priložnost, da ostane, sicer drugačen, a globlji.

Poskusi in opazuj razliko.

Miša❤️

Postavitev družine Darilo življenja si, Miša Šavor

KAJ JE EDINO PRAVO ODPUŠČANJE? #postavitev družine