ŠIVALNI STROJ

"Miša, šivalni stroj sem kupil," je prišel klic okoli božiča. "Letos sem božična darila kar zašil."

"Šivalni stroj? A si hodil kdaj na tečaj?"

"Ne, nisem. Ampak čutim željo po ustvarjanju in mi je to padlo na pamet."

"Ja, super," odgovarjam, medtem ko odvijam paket, ki mi ga je poslal za Božička, in obnemim ob čudovitih stvaritvah, ki ju je zašil: iz blaga in pene narejeni hiški in ovitku za knjigo za na plažo. Vau! Vau!

In potem pred nekaj dnevi dobim sporočilo: "Ej, Miša, z mamo raziskujeva malo njene prednike. Veš, moj pradedek je odšel delat v Ameriko v rudnike in pošiljal denar domov ženi in trem otrokom, eden od njih je bil moj dedek. Nikoli več ga niso videli."

In nadaljuje: "Veš, moj dedek ... Njegova brat in sestra sta ga malo prinesla okoli z dediščino po očetu. Sama sta si po očetu razdelila denar, njemu pa sta namenila očetov - šivalni stroj."

Hrepenenje, ljubezen, hvaležnost, bolečina in solze imajo mnogo oblik. Včasih se skrivajo tudi v vsakem šivu, ki ga naredi vnuk.

Kakšno obliko ima moja in tvoja hvaležnost? Kako se vidijo moje in tvoje solze?

Ko jih najdeva, ko se nama razkrijejo, poglejva nanje s spoštovanjem in ljubeznijo, ter jih v mislih nežno pobožajva in reciva: "Ja." Tudi če so to šivi na prtu, ki si ga ustvaril.

Miša❤️