ZA VSAKO BOLEČINO SE SKRIVA LE EN OBČUTEK ...

Začutili smo ga, ko je naše drobno telo prvič občutilo, da naša mama zaradi svojih bolečin s pozornostjo ni povsem pri nas.

Ko smo začutili, da nas zaradi svoje žalosti ne vidi.

Saj je poskrbela, da smo bili siti in oblečeni in še kaj.

Ker pa sama ni bila videna kot dragoceno darilo, tudi nas ni mogla videti, kako dragoceno darilo življenja smo.

Ker takrat še nismo poznali besed in nismo mislili v besedah, nismo se pogovarjali z besedami, temveč z občutki, se je ta občutek zapisal - v telo.

Ko smo začeli misliti v besedah, se je ta občutek zapisal v našo podzavest. In ta občutek prežema vse naše življenje in delovanje - naše odnose, ustvarjanje, delo, komunikacijo ...

Kot zaščito smo razvili različne tehnike in mehanizme, "prepleskali" smo ta občutek neštetokrat, ga ometali, položili čezenj tapete.

Veliko energije in časa porabimo za vzdrževanje takšnih sten. In ko nam zmanjka energije, ko ne moremo več, ko izgorimo, ko od preutrujenosti obmirujemo - se znova pokaže, znova priplava na površje in - boli.

Takrat se znajdemo pred izbiro - bomo tekli še en krog ali pa bomo pogledali svojo bolečino.

In ko se premaknem, se z mano premakne vesolje.

                                                                                           Miša