KJE V SISTEMU STOJIMO?
12. oktober 2015
Kadar v sistemu, v katerem koli sistemu, ne stojimo na "svojem" mestu, nismo v polni moči, navzven pa se to kaže predvsem v težavnih odnosih s starši, partnerjem, z otroki, na delovnem mestu, pa tudi kot blokada pri energijskem pritekanju ali pa prekomernem odtekanju energij, kot je recimo denar.
Vsak, ki ima občutek, da ga drugi ljudje ne vidijo takšnega, kot je, da ga ne sprejemajo takšnega, kot je, da ga ne razumejo, da bi se morali drugače vesti do njega, ne stoji na svojem mestu že v svojem primarnem sistemu - družini.
Ta vloga v sistemu, ki nam ne pripada, ki torej ni naša, pa odzvanja potem po našem življenju tako, da tudi v vseh mikro sistemih (partnerski odnos, služba, ustvarjena družina) ne stojimo na "svojem" mestu oziroma prevzamemo vlogo, ki ni naša. To pomeni, recimo, da v partnerskem odnosu igramo vlogo starša partnerju. Ali pa, da smo prijatelji svojim otrokom, namesto starši. Ali da imamo težave z nadrejenimi ali s sodelavci v službi.
V svoji primarni družini vsakemu od nas pripada samo in edino eno mesto - mesto otroka. Prav tako je med brati in sestrami pomemben vrstni red, po katerem so prišli v družino.
Ko se postavimo na svoje mesto, se popolnoma odpremo svoji moči, razgradi se občutek žrtve, nemoči. Naenkrat razumemo vlogo drugih članov, njihovo ravnanje, in ga tudi sprejemamo. Nič več ne obsojamo drugih in hkrati čutimo, da nismo več toliko odvisni od tega, kako nas vidijo drugi (če nas sploh vidijo). Ko smo v svoji moči, sprejmemo odgovornost za svoja dejanja. Odgovornost pa pomeni svobodo v svojem ravnanju in jasnejšo sliko o naši vlogi v sistemih ter spoštovanje vseh drugih članov in njihove usode.
Naslednjič pa o tem, kako ugotovimo, na katerem "mestu" v sistemu stojimo in kako se postavimo spet na svoje mesto.
