SLEPA LJUBEZEN IN LJUBEZEN, KI VIDI
Pri sistemskih postavitvah se pogosto srečujemo s pojmom "slepe" ljubezni in ljubezni "ki vidi", vendar ne zgolj pri partnerskih, temveč pri vseh odnosih.
Kaj pa pomeni slepa ljubezen v partnerskem odnosu? Pomeni, da nosimo v sebi predstavo o svojem idealnem partnerju in iščemo osebo, ki bi ustrezala tej sliki. V želji, da bi takšnega partnerja našli, pa dejansko iščemo in vidimo skozi svoje oči le POTENCIAL določene osebe, da bi lahko bila oziroma z malo "preoblikovanja in prevzgoje" postala naš idealni partner. Zaslepljeni s svojo sliko o tej osebi mislimo, da smo našli svojega idealnega partnerja, in se tako vanjo zaljubimo. In ko zaljubljenost po razgradnji hormonov po treh do šestih mesecih mine, smo šele sposobni zares videti svojega partnerja takšnega, kot je. Takrat pride ob soočenju z realnostjo najpogosteje do razočaranja, saj resnična podoba osebe še zdaleč ne ustreza našim idealom. Pri tem se največkrat zgodi, da te svoje slepe ljubezni nimamo za svojo napako, temveč smo jezni na partnerja, ker je drugačen, kot smo si predstavljali, morda mislimo, da celo nalašč samo zato, da bi nas prizadel.
Včasih kljub razočaranju ostanemo v partnerskem odnosu - samo razočarani ali pa tudi jezni - po več let ali kar do smrti ter ves čas po tihem obsojamo partnerja, ker je drugačen od naših predstav.
Včasih pa smo sposobni "na novo pogledati" in videti partnerja brez obsojanja takšnega, kot je v resnici - drugačnega od naše predstave o popolnem partnerju, vendar pa kljub temu z lastnostmi, ki so nam všeč in so nam dragocene dovolj, da smo "zadovoljni" tudi s to realno sliko. Takrat se zaljubljenost spremeni v ljubezen, v ljubezen, ki vidi, in takrat postane partnerski odnos globlji in trdnejši, postavljen na drugačnih temeljih kot samo pri zaljubljenosti.
V prilogi pa čudovit članek Zorana Milivojevića o zaljubljenosti in ljubezni, ki je navdihnil to razmišljanje.
